V soboto 18. aprila so se pevci in seveda njihovi zvesti spremljevalci zbrali na trgu pred cerkvijo ob 4.30 in štartali proti Dunaju. Bila je noč, a vsi so bili že nasmejani, saj so vedeli da jih čakata dva nepozabljiva dneva.
Nekaj pred poldne so se ustavili na počivališču pred Dunajem in pojedli kosilo. V hipu je bilo vse pripravljeno: mize, stoli in pohano meso. Lačna usta so kar oboževala meso, ki so ga prejšnji dan dekleta spohale. Ko so si pridobili moči, so stopili v autobus in kmalu prispeli na Dunaj. Najprej so se zapeljali do slovenskega pastoralnega centra na Einsiedlergasse 9-11, da bi si lahko ogledali cerkev, kjer so naslednjega dne imeli koncert in pozdravili gospoda župnika Antona Štekla, ki skrbi za slovenske vernike na Dunaju in v Linzu.
Sledil je ogled mestnega središča. Osebni vodič je bil že pripravljen, saj to ni bil nihče drug kot Alenka, ki mesto dobro pozna. Najprej so se z avtobusom zapeljali po Ringu, krožni cesti, ki obdaja staro mestno jedro. V drugi polovici 19. st. je cesar Franc Jožef I, ki je bil poročen s slavno bavarsko princeso Sissi, dal porušiti mestno obzidje. Nastal je obširni bulvar imenovan Ringstasse. Ob njem so tuji in domači arhitekti zgradili mogočne stavbe v historičnih slogih. Nastale so palače namenjene muzejski dejavnosti, nova univerza, parlament, občina in parki. Izkrcali smo se na tgu posvečenemu Mariji Tereziji, ki povezuje prostor med umetnostnozgodovinskim in naravoslovnim muzejem. Po kratkem uvodu in gasilski sliki pred obličjem slavne vladarice so lahko pričeli s sprehodom po mestnem središču. Najprej so prečkali mogočen kompleks Hofburga (Dvornega grada), ki je bil namenjem stanovanjskim prostorom in različnim uradom Habsburžanov, številnim muzejem, nekdanji dvorni knjižnici in španski jahalni šoli, kjer so urili “naše” lipicance. Bele žrebce so vzrejali v kobilarni Lipica na Krasu, ki jo je dal vstanoviti nadvojvoda Karel za potrebe dvora že v 16. st. Danes prihajajo žrebci le deloma iz Slovenije večinoma pa iz avstrijske kobilarne Pilber v bližini Gradca.
Na trgu svetega Mihaela so si ogledali arheološke ostanke nekdanjega rimskega vojaškega tabora Vindobone, ki predstavlja eno izmed prvih naselbin na območju mesta in “Loos Haus” (Losovo hišo), ki jo je začrtal leta 1910 arhitekt Adolf Loos ter si tako nakopal sovraštvo cesarja Franca Jožefa predvsem zato, ker ni okrasil fasade z bogatimi ornamenti temveč jo je ohranil golo, pusto. Sprehodili so se po Kohlmarku, mondeni ulici, kjer se nahajajo drage trgovine, slaščičarna Dehmel, ki se ponaša s tipično po originalnem receptu pripravljeno Sachertorto in hiša Artaria, ki jo je oblikoval slovenski arhitekt Maks Fabiani, ki ga večina pozna predvsem kot avtorja dveh zelo pomembnih slovenskih palač v zamejstvu: Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma v Trstu. Pot nas je peljala po “Grabnu”, nekdanjemu srednjeveškemu jarku, do “Stephanplatza”, na katerem kraljujeta znamenita srednjeveška katedrala sv. Stefana in kontroverzna moderna stavba “Haas Haus”. Stopili so v notranjost cerkve in si jo ogledali. Ker jih je mogočnost stavbe očarala, so se odločili za krajšji “nastop”. Po cerkvi sta zadoneli Tebe pojem in Dio del cielo. Ljudje so z zanimanjem prisluhnili in jim čestitali za dobro izvedbo. Odšli so spet na prosto in si ogledali še Zacherlovo hišo, ki se nahaja v neposredni bližini katedrale. Stavba je eno izmed prelomnih del slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika iz začetka 20.st. Nato so se sprehodili po ozkih ulicah še do judovske četrti in tu zaključili voden ogled mesta. Imeli so še uro prostega casa. Večina jo je preživela ob kozarcu piva in mogoče dunajskega zreska. V veseli družbi mine čas zelo hitro, kmalu so se morali zato spet zbrati in se zapeljati do hotela. Prenočili so v severnem predmestju Strebersdorf v domu šolskih bratov. Po namestitvi po sobah, dneva ni bilo še konec. Čakala jih je skupna večerja in naporne pevske vaje, a ostalo je še nekaj moči tudi za večerne urice. Nekateri so kvartali ob kozarčku briške kapljice, drugi so si šli ogledat nočni Dunaj, tretji pa so v hipu podlegli spancu. Prepovedano je bilo nočno rajanje do zgodnjih jutranjih ur, ker nas jeob sedmi uri že čakal zajtrk.
Odpravili so se proti cerkvi na Einsiedlergasse 9-11, kjer jih je čakal gospod Anton Štekl. Zbor je pel pri sveti maši, sledil pa je koncert. Spremljevalci so medtem poskrbeli za kosilo. Skuhali so zelo okusno pašto za vse. Po lepi družabosti so se odpravili v Schonbrunn na ogled letne rezidence Habsburžanov. Enkratno vreme in čudiviti parki so dan še dodatno polepšali. Vsakogar sta spremljala nasmeh in dobra volja.
Ob 17. pa je prišel čas odhoda. V avtobusu so takoj zaigrale strune, na katere je igral Elija. Kmalu so začele pojemati moči in še pred vecerom so se oči naših pevcev in zvestih spremljevalcev začele zapirati. Gotovo so vsi v spanju obujali spomine na ta dvodnevi podvig mešanega pevsega zbora. Spomini, ki bodo ostali še dolgo v srcih vseh.
Društvo se vsem lepo zahvaljuje za enkratno družbo in za super organizacijo, predvsem pa se zahvaljuje Alenki in predsedniku ter seveda našim zvestim spremljevalcem za pomoč pri izvedbi.